Poročilo – okrogla miza razvoj kolesarstva na Vrhniki

Tokratni petek je bil še posebej uspešen. Zainteresirana kolesarska skupnost in predstavniki občine smo se zbrali v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer smo kot Kolesarsko društvo RAM predstavili izsledke ankete in vizijo razvoja kolesarske infrastrukture na Vrhniki.

Neizpodbitno dejstvo je, da so vse vrste kolesarstva v velikem vzponu. Zadnja tri leta se prodaja koles povečuje iz leta v leto. V koronskem letu 2020 je bilo tako prodanih 60.000 koles, kar je 50% več kot leta 2019. V naslednjem letu je prodaja koles zrasla še za dodatnih 35%, kar pomeni, da je bilo 2021 prodanih že preko 80.000 koles.


Statistika kaže, da je od vseh prodanih koles kar 35% koles za gorsko kolesarjenje. V letih 2019-2021 je bilo tako prodanih kar 63.000 novih koles za gorsko kolesarjenje. Če primerjamo geografijo Slovenije in navade Slovencev z Nemci in Avstrijci, kjer je število gorskih kolesarjev 5% celotne populacije, lahko ocenimo, da je na Slovenskih trailih več kot 100.000 gorskih kolesarjev.


Upoštevati je potrebno tudi to, da tehnologija koles napreduje in se tako v zadnjem času pojavlja vse več “gravel” kolesarjev, ki iščejo neutrjene makadamske poti in v svojo vožnjo pogosto vključujejo spuste po naravnih podlag in razgibanih terenih. Poleg zgoraj naštetega, se vedno bolj uveljavlja tudi sektor e-koles, ki trenutno zajema v Sloveniji 11%, na nivoju EU pa že 30% vseh koles. S prihodom e-koles za gorsko kolesarjenje so naravne steze dostopne širokemu naboru ljudi.

Statistika torej jasno kaže, da je gorsko kolesarstvo v razmahu in se pritisk na gozdove vsako leto povečuje, česar se zavedajo vse državne institucije. Vzpostavitvi legalnih enoslednic za gorske kolesarje so zato naklonjeni na Zavodu za gozdove Slovenije, Zavodu za varovanje narave, Lovski zvezi Slovenije, Kolesarski zvezi Slovenije in Planinski zvezi Slovenije. Vse te organizacije aktivno podpirajo vzpostavitev lokalnih poti in urejenih gozdnih enoslednic za gorsko kolesarjenje. Lokalna društva se znotraj trenutnih zakonskih okvirjev, po svojih močeh trudijo z vzpostavitvijo legalnih poti, a so primeri dobre prakse večinoma omejeni na lokacije, kjer so na voljo državni in občinski gozdovi.

Trenutna zakonodaja namreč še vedno ne ponuja vzpodbudnega okolja za vzpostavitev legalnih kolesarskih poti na parcelah privatnih gozdov. Vse raziskave in statistika govori v prid vzpostavitve legalnih kolesarskih poti, saj s tem preprečimo degradacijo gozdov in varujemo naravo ter življenski prostor divjadi. Številne študije potrjujejo, da legalne enoslednice zmanjšujejo vpliv na okolje, ohranjajo gozdove in povečujejo kvaliteto bivanja lokalnih skupnosti, a je to potrebno razložiti vsakemu lastniku gozda posebej, kar pa pogosto pomeni velik logistični zalogaj.

Bistvo vzpostavitve legalnih poti je, poleg varovanja narave in športnih programov za mlade, tudi možnost razvoja trajnostnega turizma, saj lahko v kolesarske produkte odlično vključujemo lokalno naravno in kulturno dediščino ter enostavno reguliramo količino in tip gostov, ki ga želimo. Žal le redki lokalni odločevalci v slovenskih občinah razumejo potencial gorskega kolesarstva, tisti, ki ga, pa so že pljunili v roke in močno podprli razvoj kolesarskih centrov v svojih občinah. Ti prvoborci kažejo primere dobre prakse. Večina ostalih še vedno ne razume situacije in se le počasi in zadržano odločajo za investicije. S tem si seveda onemogočajo možnosti za resničen razcvet kolesarstva, saj bodo kraji z daljšo tradicijo kolesarskega turizma in boljšo infrastrukturo naravno prerasli tiste, ki se bodo tega lotili kasneje. Obenem bo kasnejši pristop k projektom zahteval precej več finančnih sredstev in večji letni vložek.

Druga pogosta napaka odločevalcev na občinski ravni je ne razumevanje gorskega kolesarstva kot prepleta kolesarskih disciplin in gorsko kolesarskih športov. V tem smislu je Projekt 212 – “pumptrack v vsako občino” gotovo dobrodošel, a še zdaleč ne dovolj. Za vzpostavitev kolesarske destinacije in primernih površin za rekreacijo je namreč potreben celostni pristop k razvoju gorskokolesarske infrastrukture. Ta mora vključevati številne različne površine od pumptracka, do spretnostnih poligonov za pridobivanje osnovnih veščin, BMX race proge, freestyle BMX poligone, dirtjumpe kot tudi daljše enoslednice z okoliških hribov, ki so hrbtenica za razvoj turizma, športnih programov in rekreacije lokalnega prebivalstva. Le preplet kolesarske infrastrukture namreč pomeni resničen razvoj kolesarstva v občini. Toda to je še daleč.


Trenutni odločevalci namreč le s težavo razumejo realno stanje in potrebe. Tako se v Sloveniji marsikateri bike park zapira, medtem pa se kolesarji vozimo v sosednje države, ki nas po desnem pasu prehitevajo v razvoju in ponudbi kolesarskega turizma.

Seveda je tukaj še okorna zakonodaja in pomanjkanje interesa za njeno ureditev, a to je le vprašanje časa kdaj bo politika prepoznala potencial in bo kapital velikih investitorjev dovolj pritisnil, da se bo našel motiv za hitro urejanje zakonodaje o vožnji s kolesi v naravnem okolju. Do takrat smo primorani delovati znotraj trenutnih zakonskih okvirov, ki niso ravno vzpodbudni, omogočajo pa, da se z veliko dobre volje in razumevanja celotne lokalne skupnosti rojevajo odlične zgodbe gorskokolesarskih centrov in turistični razcvet krajev, ki so s kolesarstvom zaživeli in odkrili svoj turistični potencial.

Bistveno za razvoj teh zgodb pa je lokalna kolesarska skupnost. Tukaj pa pridemo do bistva naše okrogle mize in vizije razvoja kolesarstva na Vrhniki.
Za razvoj kolesarske destinacije je nujno potrebno sodelovanje kolesarskih društev, lokalnega prebivalstva in občine. In na Vrhniki se nam zatika praktično pri vseh členih.

Naša anketa je zajela 230 anketirancev, od tega 65% kolesarjev z vzmetenimi kolesi (150), kar pomeni, da smo v anketo uspeli vključiti skoraj dve tretjini gorskih kolesarjev v občini Vrhnika. Najbolj zgovoren podatek v anketi je, da 80% vseh vprašanih ni aktivnih in niso včlanjeni v društva, obenem pa jih 80% želi stopiti skupaj in pomagati društvom!

Tako je 86 anketirancev odgovorilo na vprašanje, da se želijo udeležiti okrogle mize, vsi so bili po elektronski pošti tudi obveščeni, na koncu pa se nas je v dvorani zbralo 20, le 23% od vseh zainteresiranih. In to je realnost vrhniških kolesarjev. Gre torej za očiten razkorak med idejo, željami in realizacijo. Če pretvorim v številke, skoraj 80% je razkorak med BOM in SEM!


Vrhniški kolesarji moramo za resničen napredek in premik odločno stopiti skupaj. Vsak kolesar se je že iz ljubezni do tega športa dolžan vključiti v lokalno kolesarsko društvo in pomagati po svojih močeh. Le aktivni član kolesarske skupnosti je namreč resnični kolesar, saj razume da brez soudeležbe razvoj stvari prepušča naključjem. Kolesar, ki ni aktiven član kolesarske skupnosti je čisti potrošnik, individualist, ki mu vse služi le za zadovoljevanje lastnih potreb. Ignorant, ki pleza na ramenih skupnosti. Vsi torej, ki se imate za kolesarje, preverite ali ste že plačali letošnjo članarino in donirali lokalnemu kolesarskemu društvu. Jasno je, da lahko le aktivna kolesarska skupnost poskrbi za svojo svetlo prihodnost. In dokler se ne bomo razumeli kot vrhniška kolesarska skupnosti in bomo svoje aktivnosti razumeli le kot prostočasno dejavnost za lastno zabavo, bo obstajal ta očiten razkorak med BI in SEM, med MISLIJO in AKCIJO in stvari bodo obtičale na mestu.

Enako gre pri lokalnih odločevalcih, ki bolj ali manj nepremišljeno, brez vizije, brez resne strategije, temveč bolj po trenutnem navdihu razumejo kolesarski razvoj v občini. Gradijo daljinske kolesarske poti pri katerih se naslanjajo na evropska sredstva za trajno mobilnost, obenem pa nimajo posluha za potrebe in ideje lokalne skupnosti ter namesto reševanja resničnih problemov gorskega kolesarstva v občini vzpostavljajo daljinske poti, ki so gotovo dobrodošle, a nikakor ne rešujejo akutnega problema vožnje s kolesom v naravi.

Tudi v novem športnem parku bodo gradili manjši betonski skate park, ki je precej zgrešena investicija zaradi številnih razlogov. Od nefunkcionalnosti same površine, omejena souporaba površin, napaka pri izbir materiala, neobstoječa skaterska skupnost in pomanjkanje njene organiziranost in športnih programov za mlade. Vrhniška skaterska skupnost je precej majhna, praktično neobstoječa, da ne govorim o njeni organiziranosti in programih za mlade. Beton je slaba izbira, saj pomeni povsem fiksno postavitev, nezmožnost širjenja, obenem pa močno drsi in izpostavlja uporabnike še večji nevarnosti za zlome, poškodbe glave pri športih, ki so že tako izpostavljeni nevarnostim poškodb skeleta.


Na težave projekta smo prvič opozorili že pred 3 leti, a je projekt v tem času vseeno dosegel status “potrjen”, kar pomeni, da ga skoraj ni mogoče več spremeniti, saj občina nima namena ponovno spreminjati projektne dokumentacije. Naš predlog je bil postavitev brisane asfaltne površine v velikosti 40x40m, na katere se v osnovi postavi osnovno linijo lesenih objektov (2x quarter pipe, 1x step up in flat rail), kasneje pa se lahko poveča njihovo število in razširi v celoten park.


Takšna rešitev bi ohranila večnamenskost prostora, pomenila večjo varnost, obenem, pa omogočila uporabo površin tako gorskim kot BMX kolesarjem, skirojem, rolerjem in ne nazadnje tudi rolkarjem. Takšna površina bi privabila tudi ljudi iz bližnje in širše okolice ter omogočila organizacijo evropskih tekmovanj na nivoju C1, kar bi prinašalo denar tudi občini.


A to sta le eni od zgodb, ki kažeta nepremišljen pristop občine k razvoju kolesarske infrastrukture. Zdi se, da si s takšnimi potezami bolj kot za resničen razvoj kolesarstva prizadevajo kupovanje odpustkov pri lokalni skupnosti in dajanja vtisa, da stvari razumejo in premikajo. Obenem se zdi, da si s tem zagotovijo, da drugih projektov lokalne kolesarske skupnosti ni potrebno podpreti, saj imajo na voljo izgovor v stilu, saj smo vam postavili pumptrack, saj smo naredili skate park, kaj pa hočete več?


Trenutni odločevalci se namreč premalo zavedajo pomembnosti celostnega razvoja infrastrukture ter pomena vključitve lokalnih društev v soodločanje pri razvoju. Mi namreč najbolje poznamo kolesarstvo in potrebe kolesarske skupnosti na Vrhniki. Občina sicer v svojih besedah in obljubah zelo podpira naše ideje, a ko pride do vprašanja finančne podpore se zatakne že pri pogovorih o možnosti brezplačnega najema prostorov v občinski stavbi.


Medtem, ko ostale občine kot npr. občina Ajdovščina namenjajo lokalni kolesarski skupnosti 0,25% letnega proračuna za urejanje in 0,25% za vzpostavljanje novih enoslednic. Skupaj namenijo torej 150.000 € letno (0,5% proračuna) le za enoslednice, za gradnjo BMX race proge, pumptracka in druge kolesarske infrastrukture pa odobrijo druga namenska sredtva! Prilagojeno na proračun občine Vrhnika, ki je 30% manjši, bi to torej pomenilo dobrih 100.000 € letnih sredstev le za razvoj enoslednic v občini! To bi bil seveda prispevek občine, če bi občina s projektom razvoja resnično mislila resno in bi se zavedala potrebe lokalne skupnosti. Trenutno pa se pogovarjamo o finančnih drobtinicah in večino časa porabimo predvsem, da bi dopovedati kako pomembna in nujna je podpora lokalne kolesarske skupnosti za uspešen razvoj kraja. Prostovoljno delovanje športnih društev, ki delujejo v skupno dobro, je namreč največja prednost občin, ki znajo takšnim skupnostim prisluhniti in njihovo energijo podpreti ter tako z minimalnim vložki priti do realizacije projektov, ki so v skladu s potrebami lokalne skupnosti.


Toda očitno je, da se občina ne zaveda potenciala, ki ga ima Vrhnika z okolico za razvoj kolesarstva, turizma in športnih programov. Zdi se, da občina spi na veselju izgrajenega pumptracka in svojega prispevka 50.000 € (90.000 € je bilo pridobljenih iz sklada LAS), ki se zdi očitno dovolj za njihovo razumevanje uresničevanja potreb lokalne skupnosti in izkoristek potenciala Vrhnike.

Ne glede na trenutno slabo podporo občinskih akterjev, neaktivnost lokalne kolesarske skupnosti in zakonskih okvirjev smo kot društvo odločeni, da nadaljujemo s svojim delom povezovanja, vključevanja in nadaljujemo proti cilju vzpostave enoslednice Planina – Hamex s katero bomo zasejali seme za KCV 2030, odprli oči odločevalcem ter lokalni skupnosti pokazali smiselnost razvoja kolesarske infrastrukture v občini. Z vzpostavitvijo prve legalne enoslednice v občini bomo bližje našim ciljem za ohranjanje narave, dvig kvalitete bivanja, razvoj športnih programov za mlade, povečanje možnosti za rekreacijo in začetek razvoja športnega turizma v občini.


V nadaljevanju okrogle mize smo podrobno predstavili projekt enoslednica Planina – Hamex, način trajnostne gradnje in odgovorili na vprašanja nekaterih lastnikov parcel. Okroglo mizo smo zaključili z neformalnim druženjem, v sproščenem vzdušju, kjer smo si delili mnenja in se zavezali ideji o bolj vključujočem delovanju v prihodnosti.


Bistvo zainteresirane skupnosti pa je, da presežemo dihotomijo BI in SEM, da preidemo iz IDEJ v AKCIJO in odločno stopimo skupaj tako občina, kolesarska skupnost kot lokalni lastniki gozdov. Skupaj zmoremo več in skupaj lahko vzpostavimo kolesarski center Vrhnika 2030, ki bo v ponos vsem. Mladim bo ponudil možnost vključevanja, ljudem ponudil možnost rekreacije in turizma, obenem pa bo takšen projekt dokaz naprednega mišljenja vrhniške skupnosti in odgovorno načrtovanje razvoja občine za ohranjanje narave ter dvig kvalitete bivanja v kraju! Skupaj zmoremo več!

“Čas je za akcijo!”

Shopping Cart
Scroll to Top