Kolesarski center Vrhnika 2030

UVOD

Kolesarjenje ima potencial postati eden ključnih produktov zelene sheme in s tem Slovenije kot destinacije, ki temelji na trajnostnem razvoju in priložnostih za odgovorni aktivni oddih v ohranjenem naravnem okolju. “ Občina Vrhnika ima potrebo in potencial po takšnem razvoju, zato je vključitev tega načrta ključna za dvig kvalitete bivanja in trajnostnega razvoja kraja.

O GORSKEM KOLESARSTVU

“Gorsko kolesarjenje oziroma vožnja s kolesom po netlakovanih cestah oziroma poteh ali poteh, zgrajenih prav za gorske kolesarje predstavlja priljubljeno in razširjeno obliko športnega udejstvovanja in rekreacije ter eno izmed najbolj razširjenih in priljubljenih oblik avanturističnih aktivnosti v mnogih državah. Število ljudi, ki se udejstvuje v tej aktivnosti, ki izvira iz poznih sedemdesetih let 20. stoletja se je v zadnjem desetletju skokovito povečala saj predstavlja primerno obliko rekreacije za širok spekter populacije, od najmlajših, družin in upokojencev do vrhunskih športnikov. Gorsko kolesarjenje je v Sloveniji popularen šport na prostem. Naravne danosti z razgibanim površjem, pokrajinsko raznolikostjo in razvejano mrežo obstoječih utrjenih poti v naravnem okolju ter gozdnih cest nudijo dobro osnovo za oblikovanje turističnih proizvodov gorskega kolesarjenja. Pri upravljanju pa se poleg nenaklonjene zakonodaje soočamo s pomanjkanjem objektivnih informacij. Z našim delom in ugotovitvami želimo prispevati k izboljšanju upravljanja tega športa na prostem.”

Glede na tradicijo gorskega kolesarstva v občini Vrhnika, ki je že leta 1993 organiziralo tekmovanje v gorskem spustu s Planine, trenda popularizacije gorskega kolesarstva in potreb lokalne kolesarske skupnosti po ureditvi prog za gorski spust, smo v našem klubu vzpostavili  iniciativo za vzpostavitev kolesarskega centra na Vrhniki. S tem bomo povečalo varnost planincev, uredili odnose z lastniki parcel, omogočili legalne spuste za gorske kolesarje, pritegnili ljudi v regiji in širše, da obiščejo kraj, pridobili odlične pogoje za trening in omogočili turistični razvoj kraja, ki bo temeljil na zdravem odnosu do okolja ter bil povezan z naravno in kulturno dediščino kraja. Poleg tega bo mladim generacijam kolesarjev omogočil kvalitetno preživljanje prostega časa, v stiku z naravo, v skrbi za okolje, daleč od ekranov in telefonskih všečkov. Vzpostavil bo socialno skupnost, ki bo temeljila na zdravih vrednotah.

LOKALNI POTENCIAL

V Kolesarskem društvi RAM opažamo trend povečevanja zanimanja za gorsko kolesarstvo, tako med mladimi kot starejšimi. V Sloveniji so se v preteklosti za gorskokolesarske parke odločale predvsem občine in kraji s smučišči in žičniškimi napravami, npr. Kranjska Gora, Maribor, Rogla, Vogel. S popularizacijo gorskega kolesarstva, kot načinom rekreacije pa so po Sloveniji zrasli tudi številni manjši parki na lokalnih vzpetinah, brez žičniške infrastrukture npr. Bike Park Ljubljana Podutik, Cilenca Trails, Ajdovščina Kamplc, MTB Park Kočevje, Single Trail Park Jamnica ipd. 

Vsi ti parki kažejo primere dobre prakse in možnosti za razvoj občin, ki so bile sicer precej nezanimive za turiste. V vseh teh krajih se dogaja sprememba, saj ljudje prihajajo z vseh koncev in ostajajo tudi po več dni. Različni kolesarski produkti, so tako odlična priložnost za dvig kvalitete bivanja lokalni skupnosti, kakor možnost za nadaljnji trajnostni razvoj in zaposlitvah, ki ne temeljijo na industriji in tako kraju povečujejo njegovo vrednost ter omogočajo dobro možnost za ohranjanje identitete kraja in promocijo lokalne kulturne dediščine

Z vzpostavitvijo kolesarskega centra Vrhnika, bi si občina zagotovila dobre možnosti za promocijo kraja, kamor sicer turisti le redko prihajajo za več dni. Glede na centralno geografsko lego, neposredno bližino glavnega mesta, bi lahko privabili kolesarje z vse Slovenije in gotovo tudi iz tujine. Takšne infrastrukture namreč ni daleč naokoli. Vzpostavitev celostne kolesarske infrastrukture bi pomenila povsem nov razvoj kraja in možnosti za prebivalce. Bila bi edinstvena destinacija kakršne ni v Sloveniji, niti bližnji okolici. Vrhnika bi postala center za vse gorskokolesarske športe in predstavljajte si utrip, ki bi ga takšno dogajanje v kraju prineslo! Potrebno pa se je zavedati trenutne širše problematike.

Kot dobro povzema Priročnik za ravoj kolesarskih destinacij:

Poleg obstoječe infrastrukture, ki je primerna za določene tipe kolesarjenja – denimo dobro vzdrževane, manj prometne in panoramske asfaltne ceste, ki so primerne za cestne kolesarje, ali izbrane makadamske ceste, ki so primerne za določen segment gorskih kolesarjev, pa kolesarje v največji meri pritegne prav namenska infrastruktura za kolesarjenje, denimo obrečne kolesarske poti, mreže poti za gorsko kolesarjenje, ipd. Po izsledkih nedavne raziskave izvedene v sosednji Avstriji, so prav namenske poti za gorsko kolesarjenje tiste, ki privabijo turiste, medtem, ko denimo vožnja po makadamskih poteh, na obisk turistov nima bistvenega pomena (Lund-Durlacher in Antonschmit, 2015).

Zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture za kolesarjenje, so, predvsem gorski kolesarji prisiljeni uporabljati obstoječe enoslednice, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo in uredbami, ki tovrstne aktivnosti prepovedujejo.

Tovrstna zakonodaja omejuje predvsem turistične ponudnike, saj se s promocijo in organizacijo vožnje v naravnem okolju, izpostavljajo tveganju.

Poleg tega obstoječe enoslednice niso prilagojene potrebam in zahtevam kolesarjev, zato bi v veliki večini potrebovale prilagoditve in adaptacije, da bi lahko nudile kvalitetno in trajnostno kolesarsko izkušnjo. Pri umeščanju novih, namenskih enoslednic pa predstavlja največjo težavo razdrobljenost lastništva zemljišč ter pomanjkanje potrebnih investicijskih sredstev.

Slovenske destinacije bi si posledično morale prizadevati razvijati namensko kolesarsko infrastrukturo na eni strani ter na drugi strani zavzemati za legalizacijo kolesarjenja po obstoječih enoslednicah v naravnem okolju.

KDO JE KOLESARSKI GOST

Kolesarski gost ni homogena, ampak zelo heterogena skupina. V osnovi kolesarske goste delimo na:

  1. Turni gorski kolesarji
  2. Cestni kolesarji
  3. Kolesarski popotnik
  4. Gravitacijski gorski kolesar
  5. Družinski kolesar

Poleg osnovnih segmentov kolesarjev lahko te delimo še na množico različnih podsegmentov oziroma zvrsti kolesarjenja. Kolesarje pa lahko delimo tudi glede na njihove spretnosti oziroma fizično pripravljenost. Ko govorimo o kolesarjih kot turistih, te delimo na dva segmenta in sicer na obiskovalce, katerim kolesarjenje predstavlja primarni motiv za obisk določene destinacije in na obiskovalce, katerim kolesarjenje predstavlja sekundarni motiv za obisk destinacije, v destinacijo pa jih prvenstveno pritegnejo druge aktivnosti. Še vedno so uveljavljeni stereotipi, da so kolesarji slabi gostje. Tako je na primer še vedno uveljavljeno mnenje, da naj bi se z gorskim kolesarjenjem ukvarjali predvsem mlajši, malce nori posamezniki. Statistike dokazujejo nasprotno. Kolesarski gostje so srednjih let, imajo nadpovprečne prihodke in izobrazbo. V destinaciji se zadržijo dalj časa od ostalih gostov, se udejstvujejo z več aktivnostmi in posledično potrošijo več od povprečnega obiskovalca.

Turni kolesar uporablja kolo za vožnjo čez drn in strn (cross country) ali t.i. “all mountain” gorsko kolo na obstoječih gozdnih, poljskih in pohodniških poteh. Pri spustih se poslužuje predvsem enoslednic. 

Cestni kolesar uporablja cestno kolo oz. “specialko” na obstoječem asfaltnem cestnem omrežju (zaželene manj prometne ceste, panoramske ceste, itd).

Kolesar popotnik uporablja večinoma treking kolesa in vozi po stranskih asfaltnih cestah in makadamih ter namenskih kolesarskih poteh.

Gravitacijski kolesar uporablja kolo za spust, freeride, enduro, slopestyle na namenski infrastrukturi ali zahtevnih enoslednicah.

MOŽNOSTI ZA RAZVOJ

Občina Vrhnika je s svojimi naravnimi danostmi, naravno in kulturno dediščino, z okoliškimi vrhovi in precejšnjo neizkoriščenostjo urbane infrastrukture, opuščenimi vojaškimi objekti, kamnolomom ipd. nadvse primerna za razvoj gorsko-kolesarske destinacije in širšega razvoja kolesarskega centra. 

Vzpetine v občini so že prepredene s potmi primernimi za kolesarjenje, v bližini so trije vrhovi visoki med 600 in 800 m, na katere vodijo gozdne ceste, vlake in planinske poti. Opuščena zemljišča, pomanjkanje kolesarske infrastrukture in velik porast popularnosti kolesarstva so odlične možnosti za razvoj. 

V občini se v organizaciji kluba KD-Ram že gradi spretnostni poligon na Sv. Trojici, v preteklem letu pa je bil otvorjen tudi asfaltni pump-track. To je sicer dober začetek, a vsekakor ne dovolj, da bi postavili kraj na zemljevid kolesarskih destinacij in izkoristili trend razvoja kolesarstva. Zdaj je pravi čas za aktivni razvoj tega, saj imamo še čas, da prehitimo kraje, ki že vlagajo v ta šport in se zavedajo potenciala, ki ga kolesarstvo kot “novi golf” in “zeleno smučanje” prinaša.

V bližnji prihodnosti je v planu še prenova športnega parka s skate parkom, ki bi ga bilo smiselno razširiti v večji “freestyle” BMX poligon. S takšnim poligonom bi pridobili infrastrukturo, ki je namenjena tako kolesom, skirojem, rolkam, rolerjem kot radijsko vodenim modelčkom. Kar je najpomembneje, pa je pridobitev poligona, kot ga ni v radiju 500 km in bi pritegnil številne, da pridejo na Vrhniko. Poleg vsega tega pa takšen poligon omogoča organizacijo tekmovanja na nivoju “freestyle” C1 in okvirni dobiček 50.0000 €, kar so izkušnje kolegov iz Osijeka, ki organizirajo Panonian Challange. 

Prednost je tudi dejstvo dejstvo, da v Ljubljani “freestyle” BMX ne bo dobil svojega poligona, saj bo novi poligon v Stožicah prilagojen za “skatarje”, ki pa nimajo svojega programa dela z mladimi. Postavitev poligona bi zato v občino pritegnila celotno “freestyle” skupnosti.

Dodatna možnost za razvoj je načrtna povezava obstoječe infrastrukture in vzpostavitev kolesarskih enoslednic z vseh treh vrhov. S Tolstega vrha, Raskovca in Ljubljanskega vrha so že speljani ilegalni traili, ki potrebujejo le ureditev soglasij lastnikov in ostalo dokumentacijo, da se lahko vpišejo in vzdržujejo kot legalni traili. Društvo KD-Ram ima v letu 2022-2023 pridobiti dokumentacijo za gradnjo traila s Planine, v primeru uspeha, pa bo v letih 2024-2025 nadaljevala s pridobivanjem soglasij za ureditev statusa ilegalnih trailov z ostalih vrhov.

Poleg enoslednic, bi na področju starega vojaškega poligona, kjer se je v načrtu tudi gradnja doživljajskega parka Argonavti, lahko namenili del zemljišča za dirt park in tako pokrila del “dirt” riderjev.

Na Verdu je kamnolom, ki trenutno še obratuje, a v primeru zaprtja ta ponuja odličen teren za vzpostavitev “freeride” poligona. V neposredni bližini pa se nahaja opuščeno zemljišče v katerem vsake toliko organizirajo avto rally show. Tukaj bi lahko postavili “slopestyle” poligon in BMX race poligon.

V bližini je je že delujoč spretnostni poligon za motokros, ki je trenutno v upravljanju plezalnega centra Vrhnika. Potreben bi bil le dogovor z upravljalcem o souporabi in možnosti dodatne razširitve, tako da bi bil primeren za “trial” kolesarski poligon.

Občina bi lahko svojo ponudbo dodatno popestrila z vzpostavitvijo turnokolesarske poti na Planino, ki bi jo kasneje lahko razširili na krožno turnokolesarsko pot. V nadaljnjih korakih bi krožni Vrhniški turnokolesarski krog priključili STKP-ju.

Poleg tega bi lahko za daljinskimi potmi in turističnimi krožnimi kolesarskimi potmi vzpostavila zaokroženo kolesarsko infrastrukturo, ki bi pokrila širok spekter kolesarskih navdušencev in tako odprla nove možnosti za rekreacijo in gospodarski razvoj kraja.

PROJEKT

Projekt “Kolesarski center Vrhnika” je sestavljen iz 11 bistvenih elementov, ki kot celota ponujajo zaokrožen program in možnost nadaljnjega razvoja športa in turizma v kraju.

  1. Postavitev asfaltnega pumptracka na Vrhniki (končano)
  2. Postavitev spretnostnega parka “Tri ovce” na Sv. Trojici (v delu)
  3. Trasiranje enoslednice s Planine (v delu)
  4. Legalizacija ilegalnih poti v občini (plan 2025)
  5. Označitev TKP na Planino (plan 2024)
  6. Vzpostavitev “trial” poligona 
  7. Vzpostavitev BMX “freestyle” parka v novem športnem parku
  8. Izgradnja “slopestyle” poligona in BMX race proge
  9. Izgradnja dirt ride parka
  10. Izgradnja freeride parka
  11. Razvoj produktov in trženje

1. POSTAVITEV ASFALTNEGA PUMTRACKA

Na Vrhniki je bil leta 2021 otvorjen pumptrack, ki je odlična popestritev športne infrastrukture in prvi namenski kolesarski objekt v občini. V pogovoru s strokovno kolesarsko skupnostjo se vsi strinjamo, da so pumptracki odlična ideja za podporo kolesarstvu, a se pojavlja vprašanje ali bodo občine prepoznale potencial, ki ga kolesarstvo nosi ali pa bomo čez 10 let imeli le pumptrack v vsaki občini, ne pa tudi namenske infrastrukture za razvoj vrhunskega športa in turističnih produktov.

2. POSTAVITEV SPRETNOSTNEGA PARKA

Spretnostni park “Tri ovce” je zasnovan za vse stopnje znanja. Na slabih 1.000m2 parcele bomo uredili tri linije spusta, vsaka dolga cca. 100 m. Tri linije bodo različno težke, od najlažje zelene, preko modre do rdeče, ki bo najzahtevnejša. Zelena linija je že končana in s svojimi variacijami omogoča učenje tako 5 letniku, kot veselje izkušenejšega 12 letnika, ki želi skakati višje in hitreje. Modra linija bo v zgornjem delu hitrejša in zahtevnejša, v spodnjem pa bo sestavljena iz pump elementov in tehničnih ovir. Rdeča, ki bo najbolj leteča, bo primerna le za izkušenejše. Tako bo park omogočal postopno spoznavanje veščin športa in varnega napredovanja vseh. Prvotni načrt sproti prilagajamo glede na odzive obiskovalcev, saj se zavedamo, da ima vsak kolesar drugačne preference in stil vožnje, zato je pomembno, da ves čas poslušamo lokalno skupnost kolesarjev in skupaj z njimi najdemo rešitve, ki bodo nudile zabavo in izzive najširšemu krogu kolesarjev.

3. TRASIRANJE ENOSLEDNICE S PLANINE

Vzpostavitev enosledne kolesarske poti s Planine je nujno. Veliko število kolesarjev namreč redno prihaja na Planino, ki je priljubljena kolesarska točka tako za gorske kolesarje kot planince. Zaradi pomanjkanja namenskih poti za kolesarje in v želji po lepem spustu, se kolesarji pogosto odločijo, da se spustijo po eni od planinskih poti, kar pa povzroča nezadovoljstvo med planinci in pomeni nevarnost za vse. S planinskim društvom smo že navezali stik, saj na markacističnih akcijah skupaj urejamo pohodniške poti. Zaradi obljudenosti vrha, nam ne morejo odstopiti nobene od obstoječih poti, nas pa podpirajo v prizadevanju za vzpostavitev poti namenjene izključno kolesarjem. Trenutno smo v fazi priprave idejnega načrta in pripravah za začetek zbiranja dokumentacije. Vzpostavitev takšne poti bo predstavljala glavni mejnik in pokazala možnost, da je na Vrhniki mogoče narediti legalne poti za spust s kolesom. Pot s planine bo seme za nadaljnje delo in povečala naklonjenost razvoju v lokalni skupnosti. Računamo na obljubljeno pomoč občine, gozdne uprave in donatorjev.

Kot primer dobre prakse si oglejte razcvet kolesarstva na področju Golovca, kjer so vzpostavili obširen poligon s kolesarskimi progami, ki dnevno privabi tudi 500 in več kolesarjev. V 4 letih so Ljubljano postavili na kolesarski zemljevid in ta se oglašuje kot ena redkih evropskih prestolnic, ki ima gorskokolesarske proge dosegljive iz centra mesta.

4. LEGALIZACIJA ILEGALNIH POTI V OBČINI

Ilegalne poti v občini so posledica zagrizenih graditeljev, ki so si v potrebi po vožnji s kolesi po gozdu na lastno pest vzpostavili gorskokolesarske poti. Graditelji so poti skopali brez soglasja lastnikov in ostajajo anonimni kot urejevalci poti. S tem prihaja do sporov z lastniki in težav v lokalni skupnosti, saj zaradi neurejenega stanja različne ekipe “graditeljev” po svojem navdihu spreminjajo in urejajo poti. Pogosto se na teh poteh pojavljajo tudi fizične ovire, žeblji in podobno, kar kaže, da prihaja do neželenega učinka v skupnosti. Kot klub se zavzemamo za pridobitev soglasij lastnikov, pridobitev ostale dokumentacije, legalizacijo poti in vzpostavitvijo skrbništva. S tem bi rešili številne probleme, obenem pa bi na obstoječe poti lahko usmerili lokalne kolesarje in tako razbremenili pritisk na gozd, saj se ne bi več skrivaje spuščali po vseh mogočih poteh in brezpotju, ampak bi vsi zahajali na urejene poti, kar bi zmanjšalo obremenjenost gozdov, sprehajalnih in planinskih poti.

5. OZNAČITEV TKP NA PLANINO

Označitev turnokolesarske poti na Planino bi povečala prepoznavnost gorskega kolesarstva v občini in kanalizirala kolesarje, ki kolesarijo na Planino. Začetek poti bi postavili v center mesta in jo mimo Cankarjeve hiše in Starega Malna speljali na Planino. Turnokolesarske table bi vzpostavile zanimanje v skupnosti, približale gorske kolesarje skupnosti in omogočila Koči na Planini dodaten obisk kolesarjev. Turnokolesarska pot bi potekala večinoma po makadamski cesti, zato ni potrebno pridobivanje nobenih posebnih dovoljenj in bi bila tako primerna tudi za družinsko kolesarjenje. V nadaljnjem razvoju bi TKP naredili krožno, s spustom čez Kuren v Staro Vrhniko. Krožno TKP pot bi dolgoročno, v sodelovanju z ostalimi planinskimi društvi preko Krima, Rakitne in potem Horjula, Polhovega Gradca priključili na slovensko turnokolesarsko pot.

6. VZPOSTAVITEV “TRIAL” POLIGONA

Na območju Verda je ob cesti že vzpostavljen preprost motokros poligon, ki je v upravljanju Plezalnega centra Vrhnika in bi ga bilo mogoče enostavno nadgraditi in se dogovoriti za souporabo za namene trial kolesarjenja. Trenutno ni veliko navdušencev za trial kolesarjenje, a bi takšen poligon lahko koristil tako MX, kot tudi gorskim kolesarjem za pridobivanje dodatnih veščin spretnosti in ravnotežja. Z razvojem infrastrukture pa bi se gotovo našli tudi posamezniki, ki jih ta disciplina zanima in bi jo želeli preizkusiti.

7. VZPOSTAVITEV BMX “FREESTYLE” PARKA

Trenutno je v planu prenova športnega parka Vrhnika. Pri pregledu osnutkov smo opazili, da je v načrtu izdelava betonskega skate poligona in predviden velik del večnamenske ravne asfaltne površine. Ker je projekt tik pred začetkom del, smo kontaktirali odgovorne na Zavodu Ivana Cankarja ter jim glede na poznavanje potreb in razvoja športov predlagali, da namesto betonskega skate parka površine namenijo raje postavitvi večjega BMX “freestyle” parka, ki omogoča souporabo tako skatarjem, kot BMX vožnji, zabavi na skiroju, rolerjih ali radijsko vodenih modelčkih, ki iščejo takšne poligone za organizacijo tekem. Glavni razlogi za to so veliko število hudih poškodb na betonskih poligonih, slab oprijem in s tem malo število uporabnikov, kar se lahko vidi tudi na primeru betonskih skate parkov v Ljubljani. Obenem pa namenski objekti na površini 30 x 30 m predstavljajo možnost za organizacijo Evropskih prvenstev nivoja C1 v disciplini “freestyle” BMX. Poligoni, ki bi omogočali takšne tekme in površine za vrhunske treninge so redke, zato bi poleg dogodka evropskega formata, takšen poligon pritegnil vse BMX-arje v tej disciplini, ki so brez resnega poligona za treninge na višjem nivoju. Zato pogosto obiščejo najbližji takšen poligon v Osijek, ki je 500 km stran. Tam srečaš tudi športnike iz Budimpešte in dlje. Prednost takšnega poligona je tudi v tem, da ga je mogoče modularno širiti ali krčiti in tako prilagajati glede na obisk in potrebe prostora.
Zaradi privilegijev, ki jih uživa “skaterska” skupnost v Ljubljani, bodo “freestyle” BMX-arji ostali brez namenskega poligona, saj se bo v Stožicah gradil poligon prilagojen “skaterjem” in pokriti krog za disciplino “Race BMX”. BMX “freestyle” pa  bo ostal brez namenskega poligona, kljub temu, da je bil v Tokyo 2020 tudi olimpijska disciplina.

8. IZGRADNJA SLOPESTYLE POLIGONA IN BMX RACE PROGE

V delu opuščenega kamnoloma se trenutno ne dogaja nič. Tu in tam se organizira kakšen avto rally show, sicer pa degradirano območje sameva. V klubu vidimo potencial za izgradnjo “slopestyle” poligona, ki bi privabil kolesarje in osmislil uporabo tega prostora.

“BMX race” proga je veliki brat pumptracka in omogoča organizacijo mednarodnih tekem za vse starosti. Popularnost “BMX race” raste in s tem tudi število tekmovalcev. Novo ustanovljeni klub “Super potencial” z Vrhnike ima tako namen usmerjeno delovati na področju race BMX-a, a bo moral svoje treninge do izgradnje prave proge organizirati na pumptracku na Vrhniki in hoditi na Rajdov BMX park v Ljubljano. Postavitev BMX race proge bi tako omogočila razvoj discipline in bi bila v veliko pomoč lokalnim klubom, ki bodo vzgajali mlade na tem področju. Tudi “race BMX” je od Tokya 2020 uradna olimpijska disciplina.

9. IZGRADNJA DIRT RIDE PARKA

Dirt ride poligon potrebuje malo prostora in je navadno narejen izključno iz zemlje. Tako je za samo postavitev potrebna le dovoljšna količina naravnega materiala in nekaj ur dela z bagrom. Zaradi naravne terena pri starem tankovskem poligonu in planiranem doživljajskem parku, je ta enostavni objekt odlična možnost za dodatno popestritev ponudbe in promocijo kolesarstva v občini. Dobra praksa takšnega parka se kaže v okviru BMX Parka Ljubljana in Dirt Parka Divjina, ki privablja številne kolesarje.

10. IZGRADNJA FREERIDE PARKA

Freeride je pravzaprav najstarejša zvrst gorskega kolesarjenja, a je kot tekmovalna disciplina najslabše zastopana. Le redko imamo namreč na voljo terene, ki bi bili degradirani in primerni za takšno vožnjo. Ravno za takšen namen pa je kamnolom zelo primeren teren za vzpostavitev “freeride parka”. V primeru zaprtja kamnoloma bi bilo potrebno le malo dela za čiščenje in označitev predelov, ki so primerni za vožnjo. Čeprav je kot tekmovalna disciplina redko zastopana samostojno, pa je eden največjih dogodkov v kolesarjenju prav Redbull Rampage, ki v Ameriki vsako leto privabi tisoče navijačev. Morda bi lahko v prihodnosti tudi Slovenija dobila svoj Rampage različico in to prav na Vrhniki!

11. RAZVOJ PRODUKTOV IN TRŽENJE

Tukaj predstavljene možnosti za razvoj kolesarstva so osnutki zamisli, ki jih je potrebno v okviru danih možnosti, interesa lokalne skupnosti in načrtovanega razvoja občine premisliti in uskladiti z vsemi deležniki. Naštete ideje so dobra podlaga za izdelavo študij in izvedbenih načrtov za vzpostavitev kolesarskega centra, ki bi pokrival široko paleto gorskokoesarskih športov in odprl številno priložnosti za razvoj kraja. Zaradi večinoma že urejene namenske infrastrukture za cestne kolesarje in daljinske poti bi to pomenilo celostno paleto kolesarskih možnosti v občini. Bolj raznoliko kolesarsko infrastrukturo kot bo občina ponudila, eksponentno večji bo kumulativni učinek kolesarskega obiska občine, tako dnevnega kot turističnega.

Z vzpostavitvijo kolesarskega centra se občini odpirajo možnosti za povezavo s številnimi drugimi dejavnostmi za promocijo kraja. Platforma kolesarskega centra je osnova za razvoj produktov, ki jih občina lahko hitro prilagodi glede na želje lokalne skupnosti in vizijo oživitve kraja ter razvoja novih delovnih mest. Takšen kolesarski center omogoča jasno umestitev Vrhnike na področju kolesarskega turizma. Gospodarski učinek takšnega projekta je v nadaljnjem odvisen tudi od načina in uspešnosti trženja. Gotovo je, da imajo kolesarski turistični produkti in športni poligoni velik gospodarski potencial in številne ugodne učinke. Njihova dodana vrednost se pozna tudi v povečanju potrošnje v nadaljnji verigi, v gostinstvu, nočitvah in drugih panogah, obenem pa pomeni takšen športni razvoj kraja tudi dvig kvalitete bivanja in zadovoljstva lokalne skupnosti.

Zaradi vseh ugodnosti, ki jih kolesarski razvoj prinaša kraju, relativno majhnemu finančnemu vložku in številnih kumulativnih ugodnih učinkih na skupnost, ki jih projekt prinaša smo v kolesarskem društvi RAM mnenja, da je takšen razvoj v občini smiseln in potreben. Kako potrebe športa in lastnega kraja razume občina in ali obstaja interes za turistični razvoj Vrhnike bo pokazal čas. Mi bomo s svojim nadaljnjim delom še naprej delovali v smeri vzgoje kolesarjev, ozaveščanja javnosti in vzpodbujanja občine za zdrav razvoj mesta Vrhnika.

Na področju kolesarstva ima Vrhnika odlične naravne danosti in geografsko lego, da bi lahko prevzela primat na področju gorskega kolesarstva in postala priljubljena destinacija vseh kolesarjev. S tem bi zajahali val, izkoristili hiter razvoj tega športa in priljubljenega načina rekreacije, vprašanje pa je ali bo občina prepoznala potencial in izkoristila časovno okno, ki je na voljo, da postane številka ena na področju kolesarskega turizma.

10 ZAPOVEDI ZA DESTINACIJO, KI RAZVIJA KOLESARSKI TURIZEM

  1. Potrebne so večje kolesarske destinacije = povezovanje
  2. Preseči je potrebno negativne stereotipe o kolesarjih
  3. Potrebne so celovite, trajnostne rešitve
  4. Dolgoročno razmišljanje
  5. Avtentičnost in kvaliteta
  6. Jasen koncept in strategija
  7. Vključevanje strokovnjakov v kombinaciji z lokalnimi kolesarji
  8. Digitalno trženje
  9. Infrastruktura je bistven element
  10. Prihod e-kolesarjev

V okviru razvoja predloga za razvoj kolesarskega centra na Vrhniki smo poskušali upoštevati vseh 10 bistvenih točk za razvoj destinacije. V tem okviru smo sestavili predlagani načrt celostne kolesarske destinacije, ki povezuje kolesarske športe s krajem in poudarja njegovo naravno in kulturno dediščino. Za preseganje stereotipov skrbimo z dobrim delovanjem v lokalni skupnosti in dvigovanjem zavedanja širše gorskokolesarske skupnosti. Vse predlagane rešitve v svoji implementaciji vključujejo možnost prilagoditve in stremijo k trajnostnemu razvoju kraja in razvoja turistično-športnih produktov, ki so po meri prebivalcev.

Projekt razmišlja dolgoročno in išče rešitve za gospodarski razvoj kraja, ki je do sedaj v veliki meri temelji na industriji, del prebivalstva pa se vozi na delo v okoliške kraje. Trenutni dnevni obiskovalci Vrhniko obiščejo le kot del ogleda Ljubljane in le redko tukaj prespijo. Temu primerno mesto deluje nekoliko zaspano in ne kaže možnosti za nadaljnji razvoj v smeri turističnih nočitev in boljše gostinske ponudbe. Prav tako je obisk naravnih in kulturnih znamenitosti precej manj obiskan s strani nelokalnega prebivalstva, saj ni dodatne ponudbe, ki bi gosta privabila v kraj.

V tem trenutku je razvoj kolesarstva še vedno v vzponu in kljub nekaterim že vzpostavljenim in uveljavljenim kolesarskim centrom v Sloveniji je še vedno pravi čas, da Vrhnika postavi na zemljevid kolesarskih centrov, ki jih je vredno obiskati.

Program kolesarskega centra lahko popolnoma prilagodimo avtentičnosti kraja in ga združimo s naravno-kulturnimi vsebinami, ki bi jih želel kraj poudariti. Od kolesarskega izleta na izvir Ljubljanice, do kolesarskega izleta na Planino ali krožno do Ljubljane, do dogodkov evropskega in svetovnega formata.

Za začetek premikov mora imeti celotna skupnost jasno vizijo. Vsekakor pa realizacija takšne vizije ne more sloneti na ramenih lokalnih društev in prostovoljnih organizacij, te so lahko le sogovorniki pri pripravi predlogov in posredovanju želja kolesarske skupnosti, glavno finančno in izvedbeno podporo pa mora prevzeti občina in lokalna skupnost. Poleg priprave idej lahko društva in prostovoljne organizacije poskrbijo tudi za pripravo programov za delovanje in oživitev takšnega centra. Takšen projekt mora biti prepoznan tudi v širši skupnosti in sprejet kot skupen cilj, da bi lahko obrodil sadove in zaživel skupaj s krajem.

V projekt se morajo poleg lokalnih društev, prostovoljcev in občine nujno vključiti tudi strokovnjaki za turizem, kulturo, urbanistiko, infrastrukturo ter v povezavi s krovnimi organizacijami Kolesarsko zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, državnimi in evropskimi sredstvi uresničit ta velikopotezni projekt.

Po umestitvi objektov v prostor ostane še zadnji korak digitalnega trženja. Ta mora v smislu celostne podobe, vizualizacije in koncepta trženja razviti celotno zgodbo in sodelovati pri načrtih že od samega začetka. Od zasnove projekta, načrtovanja objektov in posameznih prostorov, do konca, ko je potrebno vse skupaj povezati z enotnim trženjskim pristopom na digitalnih kanalih.

Infrastruktura mora biti namreč dobro načrtovana, vizualno umeščena v kraj in govoriti o lokalnih zgodbah, poudarjati naravno-kulturne posebnosti kraja ter upoštevati prihodnji razvoj kolesarstva.

Vsekakor je potrebno imeti v mislih tudi e-kolesa, načrtovanje polnilnic in e-omrežja, najem koles, turističnega vodstva idr. S prihodom e-koles se namreč vse več ljudi podaja v naravo, v hribe, v gozd. Struktura kolesarjev se spreminja, saj e-kolesa omogočajo tudi manj spretnim dnevna raziskovanja skritih kotičkov in dostop do zahtevnih terenov, kar povečuje obremenjenost poti ter potencialna nevarna srečanja. Kmalu bodo na trg prišli tudi e-kros motorji in ti bodo redni obisk v gozdov in odročnih poti še povečali, zato je nujno, da o tem razmišljamo že danes in z vzpostavitvijo namenskih terenov za vse e-kolesnike ohranimo naravo, povečamo kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva in poskrbimo za ekonomski razvoj mesta, ki temelji na trajnostnem športno-turističnem duhu.

Zelena ekonomija, šport, naravna in kulturna dediščina so lahko prihodnost Vrhnike. Zdaj je čas!

ZAKLJUČEK

V društvu prepoznavamo velik in neprecenljiv potencial občine Vrhnika za športno-turistični razvoja občine, ki bi slonel na trajnostnih možnostih in lokalni kulturi. Z vzpostavitvijo takšnega kolesarskega centra bo Vrhnika postala najbolj prepoznavna kolesarska destinacija v regiji. Namenski razvoj bo prinesel možnosti zaposlitve, dvignil raven kvalitete bivanja, pritegnil mlade in omogočil turistični razcvet.

Kolesarstvo kot turistični produkt namreč omogoča razvoj v skladu z željami lokalne skupnosti, odlične možnosti za promocijo lokalne naravne, kulturne in nematerialne dediščine. S kolesarskim centrom je omogočen razvoj tekmovalnega športa gorskokolesarskih disciplin, prihod dnevnih gostov in obisk aktivnih turistov, ki kraj obiščejo za več dni.

Gospodarskega potenciala kolesarstva se sicer vedno bolj zavedajo v številnih občinah in si, s pomočjo namenskih državnih in evropskih sredstev, želijo izkoristiti vse prednosti, ki jih prinaša. Ključno je, da se tudi Vrhnika prebudi in prevzame pobudo v regiji ter postane prva, ki razvija celostni pristop h kolesarstvu kot popularni rekreaciji in športnemu turizmu.

Občina bo namreč uspela izkoristiti svoj potencial samo v kolikor bo aktivno pristopila k takšnemu razvoju in vzpostavila primat med kolesarskimi centri. V desetih letih bodo namreč centri, ki delujejo že danes precej zrasli, se uveljavili in tako otežili možnosti za vzpostavitev novih kolesarskih centrov, oziroma bo na konkurenčnem trgu potrebno vložiti precej več sredstev v izgradnjo poligonov in aktivno trženje.

Le v kolikor bo Vrhnika prepoznala svoj potencial že danes in kot ena prvih vzpodbudila kolesarsko-turistični preporod svojega kraja, bo lahko polno izkoristila svoje prednosti in se umestila na Evropski zemljevid priljubljenih kolesarskih destinacij.

Neodgovorjeno vprašanje pa je, ali se občina in krajani zavedajo potenciala in možnosti za sonaravni razvoj kraja, ki ga imajo? Upamo, da se tega zavedajo oziroma, da bodo to čim hitreje sprevideli in naredili vse potrebno za kolesarski razcvet kraja.

Mi bomo še naprej aktivno delovali in se trudili za uresničitev te ideje.

Kolesarski center Vrhnika, se vidimo v letu 2030!

Kazalo

Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte z nakupom
0