UREDITEV GORSKOKOLESARSKE POTI ZA SPUST S PLANINE

UREDITEV GORSKOKOLESARSKE POTI ZA SPUST S PLANINE

PODPORNIKI PROJEKTA:

UVOD

V okviru projekta “Kolesarski center Vrhnika 2030”, ki ga podpira občina Vrhnika, Kolesarska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zavoda za gozdove, si prizadevamo v Kolesarskem društvu Ram, kot formalno združenje vrhniških gorskih kolesarjev vzpostaviti enosledno kolesarsko pot s Planine.

Vzpostavitev takšne poti pomeni podporo lokalni skupnosti in povečanje kakovosti bivanja v Vrhniški občini. Poleg neposrednih ugodnih vplivov ohranjanja gozdov, predstavlja  tudi dodatne možnosti za rekreacijo in razvoj trajnostne turistične ponudbe, ki ohranja naravno in kulturno dediščino lokalnega okolja.

Gorsko kolesarjenje oziroma vožnja s kolesom po netlakovanih cestah oziroma poteh ali poteh, zgrajenih prav za gorske kolesarje predstavlja priljubljeno in razširjeno obliko športnega udejstvovanja in rekreacije ter eno izmed najbolj razširjenih in priljubljenih oblik avanturističnih aktivnosti v mnogih državah. Število ljudi, ki se udejstvuje v tej aktivnosti, ki izvira iz poznih sedemdesetih let 20. stoletja se je v zadnjem desetletju skokovito povečala saj predstavlja primerno obliko rekreacije za širok spekter populacije, od najmlajših, družin in upokojencev do vrhunskih športnikov. Gorsko kolesarjenje je v Sloveniji popularen šport na prostem. Naravne danosti z razgibanim površjem, pokrajinsko raznolikostjo in razvejano mrežo obstoječih utrjenih poti v naravnem okolju ter gozdnih cest nudijo dobro osnovo za oblikovanje turističnih proizvodov gorskega kolesarjenja. Pri upravljanju pa se poleg nenaklonjene zakonodaje soočamo s pomanjkanjem objektivnih informacij. Z našim delom in ugotovitvami želimo prispevati k izboljšanju upravljanja tega športa na prostem.

PROJEKT

Občina Vrhnika je svojimi naravnimi danostmi in razgibanim reliefom nadvse primerna za razvoj gorsko kolesarske destinacije. Vzpetine v občini so že prepredene z gozdnimi prometnicami, vlakami, pohodniškimi potmi in nekaterimi ilegalnimi kolesarskimi potmi. V našem kolesarskem klubu opažamo povečano zanimanje za gorsko kolesarjenje tako pri mlajših kot starejših, s prihodom e-koles pa je šport dostopen praktično vsakomur. Zaradi velikega števila gorskih kolesarjev, ki radi zahajajo v našo občino in neurejenosti namenskih poti, smo se odločili, da stvari uredimo. Z urejenimi progami bomo zmanjšali obremenitve okoliških gozdov in narave, rešili trenja med različnimi rekreativnimi uporabniki gozdnih površin in poskrbeli, da bo celotna skupnost boljša in bivanje prijetnejše. V preteklosti so se v Sloveniji za gorskokolesarske parke odločale predvsem občine in kraji s smučišči, ki so že imeli žičniško infrastrukturo (Maribor, Rogla, Vogel, Kranjska gora, Cerkno), s popularizacijo tega športa pa so potencial prepoznali tudi manjši kraji (Lj-Podutik, Kočevje, Jamnica, Robidišče, Trbovlje, Ajdovščina), ki so z vzpostavitvijo namenske infrastrukture omogočili boljše pogoje za športnike, rekreativce in povečali turistično zanimivost kraja. Projekt vzpostavitve Kolesarskega centra Vrhnika, postavlja Vrhniko na kolesarski zemljevid Slovenije in spodbuja zdrav način življenja in dogajanje v občini. Gorskokolesarstvo kot tekmovalna disciplina in kot oblika rekreacije je na državnem nivoju v porastu, prodaja gorskih koles se iz leta v leto povečuje, s prihodom e-koles se širi nabor uporabnikov, manjka pa primerno urejenih in opremljenih namenskih kolesarskih poti, zato kolesarji migrirajo proti krajem in mestom, ki so že zagotovila razvoj gorskokolesarske infrastrukture. Kot občina z hribovitim terenom ustrezamo vsem parametrom za vzpostavitev kolesarskega centra, obenem pa se ponuja možnost nanj navezati tudi produkte okoliških turističnih ponudnikov. V kolikor se bomo povezali, lahko izkoristimo prednosti in postanemo vodilni v regiji na področju gorskokolesarske ponudbe z relativno minimalnim vložkom, saj imamo izpolnjene vse pogoje in dejavnike za uspešno vzpostavitev kolesarskega centra, tako z vidika primernosti terena in reliefa, kot zainteresirane javnosti.

LOKACIJA

Območje Planine, kjer je predvidena trasa nove gorskokolesarske poti, je priljubljena izletniška točka pohodnikov in v zadnjih letih tudi kolesarjev. Ti se povzpnejo po makadamskih gozdnih cestah na vrh, potem pa pogosto v želji za lepim spustom zaidejo na planinske poti, kar povzroča težave tako pohodnikom, ki se ne počutijo varne, kot markacistom, ki imajo dodatno delo z urejanjem planinskih poti. Včasih pa se, v izogib težavam in neprijetnim srečanjem raje spustijo po brezpotjih in divjačinskih stekah, kjer na neutrjeni gozdni podlagi povzroča poškodbe tal, erozijo in uničevanje gozda. Koča na Planini je vsekakor zainteresirana, da v ta prostor umestimo tudi kolesarje, saj je prostora dovolj, vpliv na naravno okolje pri vožnji po urejenih poteh pa minimalen. Za rešitev problematike in vzpostavitev namenske kolesarske poti pa je nujno sodelovanje med vsemi deležniki, v prvi vrsti pa se morate lastniki parcel zavedati prednosti, ki jih urejene kolesarske poti prinašajo tako vam kot širši skupnosti. Na območju Vrhnike je bil pred kratkim odprt “pumptrack” poligon za učenje osnov kolesarstva in varno obliko rekreacije s kolesom. Na območju Tičnice gradimo “skillpark”, spretnostni poligon za učenje naprednih tehnik vožnje s kolesom. Nove urejene gorskokolesarske poti pa bi bile odlična nadgradnja in povezava z obstoječimi elementi. Ponudbo bi kasneje dopolnili še s turnokolesarskim krogom, ki je namenjen družinskim kolesarjem, v nadaljnjem razvoju pa bi krog lahko povezali tudi s Slovensko turnokolesarsko potjo, ki je projekt Planinske zveze Slovenije. Poleg tega ima občina možnosti za nadaljnji razvoj kolesarstva z ureditvijo dovoljenj za trenutno še ilegalne kolesarske poti na Raskovcu, Ljubljanskem in Tolstem vrhu. Vse to želimo povezati pod skupno znamko Kolesarski center Vrhnika. Za več informacij o številnih možnostih razvoja kolesarskega centra si oglejte dokument “Kolesarski center Vrhnika 2030”. Center bi skupaj s “pumptrack” poligonom, spremljevalnimi kolesarskimi potmi, objekti in “skills parkom” za učenje osnov, postal središče kolesarstva v regiji in izhodišče za ostale projekte v občini.

GORSKOKOLESARSKA POT S PLANINE

Projekt urejene gorskokolesarske poti s Planine, je zamišljen kot ureditev enostavne kolesarske poti za spust na omenjenem območju. Tukaj poteka nekaj obstoječih peš poti z nizko frekvenco uporabe. Obstoječih poti se bomo z načrtovanimi posegi v večini izognili, kar bo pripomoglo k zmanjševanju morebitnih konfliktov med pohodniki in gorskimi kolesarji in hkrati pripomoglo k izboljšanju varnosti udeležencev, ob morebitnih križanjih poti, pa bomo uredili ustrezne ukrepe za upočasnitev vožnje.

Gorsko kolesarstvo je v zadnjih letih v svetu prepoznano kot ena najhitreje rastočih panog tako imenovanega zelenega turizma, ki ob minimalnih vplivih na okolje prinese velike pozitivne učinke na lokalni turizem. Žal je v Sloveniji kolesarjenje v naravnem okolju zaradi neugodne zakonodaje zapostavljeno, vendar se ponekod že kažejo primeri dobre prakse, kot npr. Golovec Trails v Ljubljani ter MTB Center Kočevje, Cilenca trails, KC Ajdivščina, Robidišče trail center in Jamnica trail center po katerih se zgledujemo.

Naši člani so usposobljeni graditelji gorskokolesarskih poti v naravi, nekateri imajo pridobljene tudi licence markarkacistov, ki v sodelovanju s PD Vrhnika tudi urejajo planinske poti na akcijah.

Smo člani Športne zveze VrhnikaPlaninske Zveze SlovenijeKolesarske zveze Slovenije, neformalnega konzorcija Odprimopoti.si in del medresorske ekipe za načrtovanje razvoja kolesarstva v Sloveniji, s katerimi odlično sodelujemo.

 GRADNJA

Gradnja gorskokolesarske poti s Planine se bo izvedla v smislu enostavnega objekta oziroma kot vadišče na prostem, namenjeno športu in rekreaciji. 

Za ureditev načrtujemo naslednja dela: 

  • grabljenje listja, 
  • čiščenje padlih vej in kotalečega kamenja, 
  • košnja trave, 
  • ročni izkop poti,
  • postavitev enostavnih objektov za popestritev vožnje (iz zemlje in lesa), 
  • postavitev oznak na začetku, koncu trase in križiščih, na individualnih stebrih vkopanih v tla. 

Po prvotni ureditvi bomo poti kasneje vzdrževali na bazi prostovoljnega dela članov kluba ter podpornikov. Trasa in širina poti bo v največji možni meri prilagojena gozdu in terenu, zato posek drevja ne bo potreben in tudi drevje ne bo poškodovano (npr. s pribijanjem oznak). Potek tras bo tak, da bo sam po sebi onemogočal erozijo (ovinki, protivzponi, …), držali pa se bomo tudi smernic gradnje poti Mednarodne Gorsko kolesarske zveze (IMBA). Če bi se erozija kljub temu pojavila, bomo na kritičnih mestih uredili odvode vode z iztekom v gozd.

Poskrbeli bomo za splošno varstvo okolja in požarno varnost ter tudi da obiskovalci ne bi puščali odpadkov v gozdu oz. jih bomo v nasprotnem primeru na lastne stroške odstranili. Ob vzpostavitvi poti, kasnejšemu vzdrževanju in uporabi nameravamo sodelovati z vsemi ostalimi uporabniki gozda (pohodniki, lovci in planinska društva) ter skupaj z njimi iskati možne izboljšave kritičnih mest. 

LASTNIKI PRIVATNEGA GOZDA

Kot privatni lastniki gozda se dobro zavedate pomena gozda za kvaliteto bivanja v občini in verjetno je čudovita narava v okolici tudi eden od razlogov, da z veseljem bivate v našem kraju. Veliko doprinos h kvaliteti bivanja, pa poleg naravnih danosti kraja, prinaša možnost souporabe gozdnih površin za rekreacijo, ki je za planince in sprehajalce dodobra urejena.

Gorsko kolesarstvo kot novejša panoga žal še nima najbolje urejene zakonodaje in je, za vzpostavitev namenskih kolesarskih poti za spust v naravi, potrebno preskočiti kar nekaj birokratskih ovir.

Pogoj za začetek pridobivanja vseh dovoljenj je gotovo soglasje lastnikov parcel. Zato upamo, da nam lastniki gozdov pomagate pri napredku kraja, popestritvi rekreacijskih možnosti in ohranjanju zdravih gozdov.

Kot skrbnim lastnikom, ki dobro poznate svoje gozdove, se vam porajajo številna vprašanja. Zato vas bomo v bližnji prihodnosti kontaktirali, da se dogovorimo za termin na katerem vam bomo osebno odgovorili na vaša vprašanja  in vam razblinili vse skrbi.

Spodaj si lahko preberete glavne prednosti, ki jih urejene kolesarske poti prinašajo.

 



Glavne prednosti

  • Zmanjšanje obremenitve gozda in večja skrb za naravo.
  • Načrtovana uporaba rekreativnih površin in več možnosti za vse uporabnike.
  • Dvig kvalitete bivanja in razvoj športa v občini.
  • Možnost turističnega razvoja kraja, ki temelji na naravni in kulturni dediščini.
  • Stalni nadzor stanja v gozdu, urejanje in skrb za gozd.
  • Pomoč pri škodi zaradi vremenske ujme in drugih rednih opravilih.
  • Graditelji skrbijo za vzdrževanje poti in načrtovanje posegov v dogovoru z lastniki.
  • Povezovanje celotne skupnosti. Letni piknik, kjer se pogovorimo o možnih izboljšavah.
  • Možna ureditev nadomestila za uporabo zemljišča v višini 0,10€ na tekoči meter na leto.
  • Zahvala na spletni strani, omemba vsakega lastnika, ki je omogočil uporabo parcele.Promocija kraja, sonaravni razvoj in kumulativni učinki.
  • V prihodnosti se pripravlja zakonodaja, ki bo v primeru sprejetja predloga lastnike takšnih parcel oprostila plačila davka iz katastrskega dohodka.

TRASA

Okoliške teren smo natančno pregledali in po ogledu z Gozdno upravo določili tudi končno traso, ki kar najbolje ustreza namenu vzpostavitve namenske kolesarske poti, ima najmanjši poseg na teren, ohranjanja gozdove v okolici in ne moti habitata velikih zveri. 

Načrtovana trasa poteka z vrha Planine in spremlja potek planinske poti Planina-Stara Vrhnika. Od planinske koče gre proti severu, kjer prvi del poti poteka po grebenu, umaknjena kakih 6 m desno od obstoječe planinske poti. Po cca. 300 m pot preči makadamsko cesto in poteka naprej po gozdu levo od planinske poti. Po naslednjih 200 m pot zavije proti vzhodu in poteka 4-30m severno od planinske poti.Po nadaljnjih 400 m pot prečka planinsko pot in se preseli na J stran poti.Tukaj se potem nadaljuje proti V nadaljna 2,5 km in se počasi spušča v smeri JV, do Hamexa (Stara Vrhnika 161), kjer se zaključi na planinski poti Stara Vrhnika-Tankovska.

Na podlagi vloge za pridobitev soglasja za ureditev gorskokolesarskih poti na območju Planine nad Vrhniko, občina Vrhnika, smo bili dne 10. 3. 2022 s strani Zavoda za gozdove, KE Vrhnika, vabljeni na ogled predvidenih tras skupaj z revirnim gozdarjem. Zavod za gozdove na predlagani trasi nima pripomb in je dne 01. 04. 2022 izdal soglasje. Sodelovanje bomo nadaljevali tudi v prihodnje, prav tako pa bo pri natančnem trasiranju vedno prisoten predstavnik zavoda. 

NAČRT

Vzpostavitev “Kolesarskega centra Vrhnika” kot celote je načrtovan v več fazah:

  1. faza: Gradnja manj zahtevne “flow” poti po trasi označeni na zemljevidu.
  2. faza: Zaključek “skillsparka” za učenje tehnik vožnje.
  3. faza: Legalizacija ilegalnih poti z okoliških vrhov.
  4. faza: Vzpostavitev turnokolesarkse poti na Planino
  5. faza: Vzpostavitev turnokolesarskega kroga čez Planino
  6. faza: Postopna gradnja dodatnih poti za kar največji krog kolesarjev in širjenje ponudbe.

Vzpostavitev namenske kolesarske poti s Planine pomeni začetek kolesarskega razvoja občine, dodatna možnost rekreacije in trajnostnega turizma, ki je vpet v lokalno okolje in vzpodbuja obisk občine ter omogoča, da se gostje zadržijo tudi več dni. Ta pot lahko prinese številne kumulativne prednostne učinke tako za lokalno skupnost kot za razvoj športa.

Kolesarskepoti s Planine bodo namenjene izključno kolesarjem. Morebitna križanja s pešpotmi bodo označena in speljana v smislu zmanjšanja hitrosti kolesarjev. Vse poti in objekti bodo zgrajeni po smernicah Mednarodne Gorskokolesarske Zveze (IMBA) in primerne za kar najširši krog uporabnikov. S tem bomo poskrbeli za minimalni vpliv na okolje, povečalo varstvo gozdov in dvignili kvaliteto bivanja v občini, saj bomo vse kolesarje usmerili na za to namenjene površine, tako da ne bo več prihajalo do trenj med rekreativnimi uporabniki in nekontrolirane obremenitve gozdov.

Poti bodo omogočale postopno in varno napredovanje vseh uporabnikov. Zgrajene bodo na način, da bo po njih možna vožnja z različnimi stopnjami znanja. Objekti na lažjih poteh bodo prevozni za vse, na zahtevnejših poteh pa bomo okoli skokov in težjih odsekov uredili obvoze. Takšen način omogoča uporabnikom postopno in varno napredovanje.

Za namen označevanja poti in smerokazov za dostop, bomo uporabili standardni način označevalnih tabel po angleškem modelu, ki je še najbolj podoben barvnemu označevanju težavnosti na slovenskih smučiščih. 

Table so zasnovane kot celostna podoba območja, za namene označevanja in orientacije na poteh in na dostopih do kolesarskih površin. Table po barvi označujejo težavnost poti (zelena-zelo lahka, modra-lahka, rdeča-zahtevna, črna-zelo zahtevna). 

Turnokoesarska pot bo označena v skladu s smernicami Planinske zveze Slovenije. Takšno označevalne table jasno sporočajo namen, smer in funkcijo poti.

LOGOTIP

Celostna grafična podoba je pomemben del vsake dejavnosti ali storitve, zato bomo skupaj z grafičnim oblikovalcem zasnovali logotip, ki bo s časom in uporabo postal zaščitni in prepoznavni znak. Možnost uporabe blagovne znamke na vseh vrstah promocijskih materialov, kot so majice, kape, transparenti, zastave, nalepke, table in na digitalnih platformah, npr. spletne strani, Facebook, Instagram, aplikacija za pametne naprave.

DELOVANJE

Vsa infrastruktura bo dostopna vsem uporabnikom. Obvezna bo le letna kolonjeta za pokrivanje stroškov orodja in vzdrževanja objektov. Redna vzdrževalna dela se opravljajo prostovoljno z delovnimi akcijami, finančna sredstva za redno urejanje poti pa bo priskrbela občina. Vsi uporabniki bodo vzpodbujani k udeleževanju na vzdrževalnih akcijah in podpori preko donacij. 

V prvi fazi kolonjete ne bodo obvezne, v primeru povečanega obsega dela in pomanjkanja finančnih sredstev za urejanje, pa lahko pride do uvedbe obvezne uporabe. V izogib temu si bomo skušali zagotoviti namenska sredstva za vzdrževanje s strani občine. Glede na trenutne dogovore in njihovo naklonjenost računamo na pozitiven odziv in 100% financiranje vzdrževanja.

V sklopu kolesarskega centra bo mogoča organizacija tečajev tehnik vožnje, mala šola gorskega kolesarstva, race BMX in ostali kolesarski programi, ki jih bo vodil strokovno usposobljen kader vseh lokalnih kolesarskih društev. Z vzpostavitvijo centra bo mogoč razvoj dodatne turistične ponudbe v obliki namenskih “shuttle prevozov” za kolesarje, dodatne gostinske ponudbe, dodatnih nočitev ter organizacija športnotekmovalnih in zabavnih prireditev v občini. Vsi ponudniki “shuttle prevozov” bodo morali plačati klubu letni prispevek za vzdrževanje kolesarskih poti.

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA

Zavedamo se, da vsaka novost odpira številna vprašanja, zato smo vam v spodnjem delu pripravili odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj, ki je vam lahko pojavljajo kot lastnikom parcel po katerih želimo vzpostaviti namensko pot za gorskekolesarje.

  • Kakšno škodo bo na parceli povzročila vožnja s kolesi?

Odgovor: Vožnja po urejenih poteh ne povzroča večje škode za gozd, kadar so poti pravilno zgrajene povzroča kolesarstvo celo manjši odtis kakor pohodništvo!

Raziskava: Leta 1994 sta John Wilson in Joseph Seney iz Montana State University objavila raziskavo “Vpliv pohodnikov, konjev, motornih koles in gorskih koles na erozijo na gorskih poteh v Montani.”  (12) Raziskavo so izvedli tako, da so za vsako od naštetih skupin izmerili vpliv 100 prehodov čez merilno mesto. Vpliv so merili na dveh poteh v državnih gozdovih. Poti so tudi močili z določeno količino vode z dežnim simulatorjem. Raziskovalci so merili odnašanje podlage, kar korelira z erozijo. Wilson in Seney nista našla statistično pomembne razlike med merjenimi vplivi kolesarjenja in hoje. Izmerila sta, da konji povzročajo največjo erozijo poti in da motoristi povzročijo največ škode na razmočenih poteh. Zaključili so tudi, “konji in pohodniki naredijo na razmočenih poteh več sedimenta (bolj drobijo podlago) kot gorski kolesarji in da konji naredijo tudi največ sedimenta na suhih poteh.” (p.74) Wilson in Seney tudi omenjata, da bo strmina povzročila erozijo poti tudi brez človeških vplivov in da je lahko ta faktor večji od človeških vplivov. Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje poti so lahko veliko bolj pomembni faktorji pri nadzoru erozije.

  • Ali vožnja po mokrih poteh ne bo uničila gozdne podlage?

Odgovor: Poškodb, ki jih povzroča vožnja po mokrih poteh ali z blokiranim kolesom, se gorski kolesarji dobro zavedamo, zato po razmočenem terenu ne vozimo. Prav tako pri vožnji upoštevamo pravila “vožnje s kolesom v naravi”, ki uči, da moramo voziti z minimalnim odtisom, torej brez blokiranega kolesa.

Raziskava: V raziskavi, ki je bila objavljena v Annals of Leisure Research, sta raziskovalca iz University of Tasmania, Avstralija, na zapuščeni požarni cesti vodila eksperiment za primerjavo vplivov pohodništva in kolesarstva na poti. Za raziskavo “Upravljanje gorskega kolesarstva v Wellington Parku, Tasmanija, Avstralija,”(2) sta avtorja izmerila vpliv pohodnikov in kolesarjev na testni poligon po 400 prehodih za vsak primer. Merila sta površinski profil poti pred, med in po prehodih. Primerjala sta položno in strmo pot v mokrih in suhih pogojih. Chiu in Kriwoken nista odkrila pomembnejše razlike v obrabi poti, povzročeni med uporabo omenjenih dveh skupin. Odkrila sta pomemben vpliv drsečega oz. blokiranega kolesa in tudi, da so poškodbe na poti večje na mokrih kot na suhih poteh, ne glede na vrsto uporabnika.

  • Ali ne bo utrjena pot skozi gozd pospešila erozije ?

Odgovor: Na utrjenih podlagah je erozija 100x manjša kot neutrjenih podlagah.

Raziskava: Bjorkman – Umetno utrjene poti manj erodirajo.

Bjorkman, 1996, (1) je v državnem parku v južnem Wisconsinu, očistil vegetacijo z dveh zelo strmih pobočij (62%). En del je ostal samo očiščen, drugega je umetno utrdil. V raziskavi je bila merjena sedimentacija, ki so jo ustvarili prehodi. Na umetno utrjeni poti je nastalo sedimentov za 0.11 t/ar, na naravnem delu za 10.86 t/ar.

  • Ali ne bo redna vožnja s kolesi povzročila večjih sprememb na poteh?

Odgovor: Na urejenih namenskih kolesarskih poteh so spremembe poteka poti minimalne. Na odsekih, kjer se pojavljajo bližnjice jih graditelji vedno zapremo in poskrbimo s fizičnimi ovirami, da se kolesarji držijo utrjene podlage.

Raziskava: Crockett – Minimalne spremembe pri ponavljajočih prehodih koles.

Leta 1986 sta Santa Clara County Parks in Recreation Department of Northern California raziskovala vpliv kolesarjenja na erozijo na Edwards Field Trail (3). Petinštirideset kolesarjev je naredilo 495 prehodov na 12 odsekih. Meritve so bile opravljene pred in po prehodih. Pot se je na določenih mestih razširila, na drugih zožila in enako se je zgodilo na presekih, kjer so merili količino podlage. Raziskovalec, Christopher S. Crockett, je v večini primerov opazil minimalne vizualne spremembe v karakteristiki poti. Zaradi pridobljenih podatkov so v upravi parka dovolili uporabo poti za gorsko kolesarjenje.

  • Ali ne bodo kolesarji popolnoma uničili gozdne vegetacije?

Odgovor: Ne. Ravno z vzpostavitvijo namenskih kolesarskih poti poskrbimo, da se kolesarji vozijo po utrjeni podlagi, pri čemer je vpliv na rastlinje viden le 30 cm od središčne črte.

Raziskava: Thurston in Reader – Pohodništvo in kolesarstvo teptata rastlinstvo v enakem razmerju.

Ponovno, samo ena raziskava je primerjala vprašanje teptanja rastlinstva med kolesarjenjem z ostalimi rekreativnimi športi. Eden Thurston in Richard Reader iz Univerze Guelph, Ontario, sta leta 2001 objavila, “Vpliv eksperimentalne uporabe gorskega kolesarjenja in pohodništva na rastlinstvo in podlago v listnatem gozdu.” (10) Avtorja sta postavila identični poti – eno za pohodnike in drugo za kolesarje – čez naravno rastlinstvo v listnatem gozdu. Merila sta gostoto rastlinskih stebel, vrste rastlinstva in razkrito podlago pred, med in po 500 prehodih na vsaki poti. Rezultati: “Iz te raziskave izhajajo tri osnovne ugotovitve. Prva, vpliv na rastlinstvo in podlago se poveča s kolesarjenjem in pohodništvom. Druga, izmerjen vpliv kolesarjenja in pohodništva se bistveno ne razlikuje. Tretja, vpliv na pot ni bil širši od 30 cm od srednjice poti.” (Thurston in Reader, 2001, p.405)

  • Ali ne bodo kolesarji s svojo vožnjo povzročili, da bo pot vedno širša?

Odgovor: Ne. S pravilnim načrtovanjem trase namenskih poti za kolesarje in pravilnim vzdrževanjem lahko zamejimo širino poti in poskrbimo, da kolesarji ostajajo znotraj koridorja poti.

RaziskavaBjorkman – Izguba rastlinstva se pojavlja večinoma sredi poti Weesner/NPS: Širjenje poti nadzorujejo prostovoljci.

Bjorkman, 1996, (1) je raziskoval erozijo na obstoječih in popolnoma novih poteh v narodnem parku v južnem Wisconsinu. Meritve na obstoječih poteh so pokazale na hitro in znatno izgubo rastlinstva vzdolž srednjice poti. Propadanje rastlinstva 2.0 metra stran je bilo precej manjše in počasnejše. Podlaga je bila zbita ob srednjici poti, dva metra stran je bila rahlo zgoščena. Širina poti brez rastlinstva je od začetka hitro narastla in se nato upočasnila, pot je bila širša v senci kot na soncu in bolj opazna na bolj peščeni zemlji. Weesner, 2003, (11) je poročal o rezultatih opazovanj poti, ki jih je opravila služba Narodnega parka južne Arizone v obdobju desetih let. Rezultati: Nekateri deli poti so se zmerno širili in nekateri samo malo. Prostovoljni vzdrževalci poti so na nekaterih mestih z vzdrževanjem učinkovito vzdrževali ozko pot.

  • Ali ne bodo kolesarji splašili vse divjadi?

Odgovor: Ne. Vožnja s kolesom ima na divjad podoben vpliv kot pohodništvo, v nekaterih primerih kot so ptice in medvedi pa je celo manj moteča za živali.

Raziskava: Gander in Ingold – Pohodniki, joggerji in gorski kolesarji—za gamse eno in isto.

Leta 1996 sta Hans Gander in Paul Ingold objavila, “Odziv alpskega gamsa Rupicapra rupicapra na pohodnike, joggerje in gorske kolesarje”. (4) Avtorji so merili vpliv pohodnikov, joggerjev in gorskih kolesarjev na gamsa. V lovskem rezervatu v bernškem Oberlandu v Švici so izvedli 32 prehodov osebe po poti, ki poteka čez travnik nad drevesno mejo. Živali so se odzvale podobno po vsakem prehodu. Pri prehodu človeka se je gams izognil pašniku. Spahr: Pohodniki imajo na orla večji vpliv kot kolesarji V diplomski nalogi iz leta 1990 je Robin Spahr raziskala “Kateri faktorji vplivajo na razširjenost plešastega orla in vpliv človeških aktivnosti na prezimovanje plešastega orla ob reki Boise”. (8) Spahrova je opazovala rekreativce in tudi “simulirano” rekreativno obnašanje na delu reke Boise, Idaho in merila vpliv na orle. Spahrova je odkrila, da orli najpogosteje vzletijo zaradi pohodnikov (v 46% primerov), ribiči so drugi z 34%, nato kolesarji – 15%, joggerji – 13% in vozila – 6%. Pri kolesarjih je največja razdalja pri kateri orli vzletijo 200 metrov in najmanjša 96 metrov, pri pohodnikih je največja razdalja 300 metrov, srednja 87 metrov in najmanjša 17 metrov. Pri vozilih je srednja razdalja do vzleta 107 metrov, pri ribičih 64 metrov, joggerjih 50 metrov. “Indeks motenja, ki je sestavljen iz razdalje vzleta in frekvence kaže, da so za orle najbolj moteči pohodniki. Kolesarji in takoj za njimi ribiči so naslednji najbolj moteči.” Herrero in Herrero: Kolesarji bolj verjetno nenadoma srečajo medvede Leta 2000 sta Jake Herrero in Stephen Herrero objavila, “Možnosti upravljanja Moraine Lake Highline Trail: Grizliji in kolesarji.” (6) Parks Canada so najeli podjetje avtorjev, za pripravo poročila o upravljanju kolesarjenja na eni od poti v Narodnem parku Banff v Alberti, Kanada. Poročilo je bilo namenjeno strategiji upravljanja in ne kot eksperimentalna raziskava o odzivih grizlijev na kolesarje. Kakorkoli, avtorja sta naredila analizo iz baze podatkov o odnosih človek/grizli in iz statistike predvidevata, da so kolesarji zaradi hitrega in tihega premikanja v večji nevarnosti in bodo bolj verjetno nenadno naleteli grizlija, kot ostali uporabniki poti (pohodniki ali jezdeci). Avtorja sta tudi ugotovila, da ni razlike med vplivom kolesarjev ali pohodnikov na populacijo medveda in da ni dokazov, da bi z kolesarji morali ravnati drugače kot z ostalimi uporabniki poti.

ZAKLJUČEK

Gorsko kolesarjenje vsekakor ima, tako kot ostale rekreativne dejavnosti, vpliv na okolje. Raziskave in primeri dobre prakse kažejo, da se z urejenimi namenskimi potmi škodljivi vpliv na okolje zmanjša, povečajo pa se pozitivni vplivi na okolico in lokalno skupnost. 

Kljub temu ljudje pogosto razpravljajo, ali gorsko kolesarjenje povzroča škodo ali ne, na poteh, rastlinstvu in živalskem svetu in kakšna je ta škoda v primerjavi z drugimi oblikami rekreacije v naravi. Številne empirične, znanstvene raziskave kažejo, da gorsko kolesarjenje ne povzroča večje škode kot ostale oblike rekreacije, vključno s pohodništvom. 

Upravljalci gozdov in drugih naravnih površin, ki nasprotujejo kolesarjenju (medtem ko dovolijo pohodništvo ali drugo obliko rekreacije) na osnovi škodljivih vplivov na podlago, živalski svet in rastlinstvo, se odločajo brez argumentov in brez znanstvene podlage.

Prepoved uporabe naravnih površin zgolj določenim skupinam rekreacijskih uporabnikov (kolesarjem), zato da bi zadostili željam druge skupine uporabnikov (pohodniki), je tako stvar politike in ne znanosti.  

Želimo si, da lastniki, uporabniki in skrbniki gozdov spoznamo, da imajo namenske kolesarske poti ugodne vplive na ohranjanje narave in so nujne povsod, kjer je velika koncentracija ljudi, rekreativcev, še zlasti v okolici urbanih središč, kjer ljudje uživajo naravo za oddih, sprostitev in rekreacijo. Usmerjeno načrtovanje uporabe naravnih površin je zato nujna, saj omogoča ohranjanje narave, kljub velikemu številu rekreativnih obiskovalcev. S takšnim načinom upravljanja lahko poskrbimo za dolgoročno ohranjanje narave, dvig kvalitete bivanja, možnost odprte uporabe za široko paleto ljudi, razvoj športa in možnost turističnega razvoja kraja. Vse to pomeni obilo ugodnih učinkov, brez škode za naravo

Kot pravi Miha Jakopič, aktivni učitelj KD Rajd-a, enega najuspešnejših gorskokolesarskih klubov iz Ljubljane: 

“Problemi za vzpostavitev namenskih poti so nastajali, ko so društva zaprosila za izdelavo novih prog po gozdovih in hribih, vendar so lastniki, na podlagi napačnih informacij in predsodkov odklanjali svojo podporo, zaradi domnevnega škodovanja gozdu. 

V smeri vedno večje podpore vzpostavljanju namenskih kolesarskih poti, največ pripomore vse večje zanimanje za ta šport in dokaz dobrih praks, ki kažejo, da se s tem gozdu ne dela škode. Ravno nasprotno gozd in hribi zaživijo, saj je kolesarski spust neposredno povezan z naravo in spodbuja ljudi, da ohranjajo okolje v kateri se lahko sprostijo in uživajo.”

Zakaj dovoliti vzpostavitev enoslednice na gozdni parceli?

YouTube video player

PRILOGE:

Reference (1) Bjorkman, Alan, “Off Road Bicycle and Hiking Trail User Interactions: A Report to the Wisconsin Natural Resources Board,” Wisconsin Department of Natural Resources: Bureau of Research, (1996) (2) Chiu, Luke and Kriwoken, Lorne, “Managing Recreational Mountain Biking in Wellington Park, Tasmania, Australia,” Annals of Leisure Research, (in press) (3) Crockett, Christopher S., “Survey of Ecological Impact Considerations Related to Mountain Bicycle Use on the Edwards Field Trail at Joseph D. Grant County Park, 1986, Santa Clara County (CA) Parks Dept. (1986) (4) Gander, Hans & Ingold, Paul, “Reactions of Male Alpine Chamois Rupicapra r.rupicapra to Hikers, Joggers and Mountainbikers,” Biological Conservation, (1996), 79:107-109. (5) Goeft, Ute and Alder, Jackie, “Sustainable Mountain Biking: A Case Study from the Southwest of Western Australia,” Journal of Sustainable Tourism, (2001), 9(3):193-211. (6) Herrero, Jake, and Stephen Herrero, “Management Options for the Moraine Lake Highline Trail: Grizzly Bears and Cyclists,” (2000) (7) Papouchis, Christopher M. & Singer, Francis J., & Sloan, William, “Responses of Desert Bighorn Sheep To Increased Human Recreation,” Journal of Wildlife Management, (2001), 65(3):573-582. (8) Spahr, Robin, “Factors Affecting The Distribution Of Bald Eagles And Effects Of Human Activity On Bald Eagles Wintering Along The Boise River, 1990,” Boise State University, (1990) (9) Taylor, Audrey R. and Knight, Richard L., “Wildlife Responses to Recreation and Associated Visitor Perceptions,” Ecological Applications, (2003), 13(4):951-963 (10) Thurston, Eden and Reader, Richard J., “Impacts of Experimentally Applied Mountain Biking and Hiking on Vegetation and Soil of a Deciduous Forest,” Environmental Management, (2001), 27(3):397-409. (11) Weesner, Meg, in Cactus Forest Trail Environmental Assessment, Saguaro National Park, Arizona, National Park Service 2003 (12) Wilson, John P. and Seney, Joseph P., “Erosional Impacts of Hikers, Horses, Motorcycles and OffRoad Bicycles on Mountain Trails in Montana,” Mountain Research and Development, (1994), 47(1):77-88. 

Kazalo

Shopping Cart
Scroll to Top